Pravilnik o priznanjih zveze klubov Maksa Perca Slovenije

Objavljeno Torek, 12 April 2016

Na podlagi 38. in 57. člena Pravil zveze klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Maks Perc Slovenije je redna volilna skupščina zveze dne 25. maja 2013 sprejela

PRAVILNIK O PRIZNANJIH

ZVEZE KLUBOV MAKSA PERCA SLOVENIJE

1. člen

Klubi in zveza klubov upokojenih delavcev ministrstva za notranje zadeve Maks Perc Slovenije (v nadaljnjem besedilu: klubi ali zveza v ustreznem sklonu) lahko podeljujejo svojim članom priznanja za uspešno delo v klubu ali zvezi.

Nekatera priznanja lahko podelijo tudi drugim zaslužnim posameznikom, državnim organom, ustanovam, delovnim organizacijam, društvom in drugim združenjem, ki so pomembno prispevali k delovanju in popularizaciji kluba ali zveze.

2. člen

Priznanja so:

  • pisna pohvala
  • zahvalna listina
  • bronasta, srebrna in zlata plaketa
  • častno članstvo zveze ali kluba

3. člen

Pisno pohvalo podeljujejo izvršni organi klubov svojim članom za večletne ali enkratne pomembnejše delovne prispevke pri delu kluba.

Ta pohvala je v obliki posebne listine, na kateri je v sredini zgornjega dela listine upodobljen znak zveze oz. kluba zatem pa besedilo: “Klub … podeljuje (ime in priimek člana v 3. sklonu ednine) POHVALO za uspešno delo v klubu”, nato pa kraj in datum sprejema sklepa o pohvali, žig in podpis predsednika kluba.

 

4. člen

Zahvalno listino podeljuje izvršni organi zveze posameznim klubom, izvršni odbori klubov pa posameznim članom za uspešno izvedbo konkretne naloge.

Tako listino lahko prejmejo tudi državni organi, lokalni samoupravni organi, delovne organizacije, ustanove, društva, združenja in posamezniki, ki niso člani klubov, za njihov prispevek pri izvedbi raznih prireditev, tekmovanj in manifestacij, ki jih organizirajo zveza ali klubi.  

Zahvalna listina je podobne vsebine in oblike kot pisna pohvala, namesto “podeljuje POHVALO” pa je napisano “izreka ZAHVALO”.

5. člen

Bronasto, srebrno in zlato plaketo podeljujejo izvršni odbori klubov ali zveze zaslužnim članom klubov, ki so si pridobili posebne zasluge za delovanje kluba ali zveze ali pa so z enkratnim dejanjem pomembno prispevali h klubu ali zvezi.

Plaketa je v obliki listine, ki ima zgoraj znak kluba oz. zveze spodaj pa je besedilo, ki vsebuje ime kluba oziroma zveze, ime in priimek prejemnika plakete v 3. sklonu ednine, za izredne zasluge, datum sprejema sklepa o podelitvi plakete, žig in podpis predsednika kluba oziroma zveze.

6. člen

Častno članstvo je najvišje priznanje zveze in klubov.

Naziv častnega člana kluba ali zveze lahko pridobi član kluba, ki ima posebne zasluge za delo v klubu ali zvezi, državni organ, ustanova, delovna organizacija, društvo, združenje ali posameznik, ki ni član kluba, a je pomembno finančno, gmotno, moralno ali kako drugače prispeval k delovanju in popularizaciji kluba ali zveze.

O podelitvi tega naslova odloča občni zbor kluba ali skupščina zveze.

Listina o imenovanju za častnega člana ima v sredini zgornjega dela znak kluba oz. zveze.

Na listini je besedilo: “Občni zbor kluba … (oziroma skupščina zveze) je dne … sprejela sklep o imenovanju (ime in priimek posameznika ali naziv pravne osebe v 2. sklonu) za ČASTNEGA ČLANA kluba (oziroma zveze) za zasluge pri razvoju in napredku kluba (oziroma zveze)”, nato pa sledi žig kluba oziroma zveze ter podpis predsednika kluba oziroma zveze.

7. člen

Pisno priznanje, zahvalno listino in nagrado je mogoče podeliti isti osebi tudi večkrat.

Plaketo iste vrste se lahko podeli istemu posamezniku samo enkrat.

8. člen

Sklep o podelitvi priznanj iz 2. člena tega pravilnika, razen častnega članstva, sprejme izvršni odbor kluba oziroma zveze na podlagi obrazloženega pisnega predloga, ki ga izdela predsednik, član ali skupina članov tega odbora.

Sklep o imenovanju za častnega člana kluba oziroma zveze sprejme občni zbor kluba ali skupščina zveze na podlagi pisnega obrazloženega predloga izvršnega odbora kluba ali zveze.

Pobudo za podelitev priznanja lahko poda vsak član kluba.

9. člen

Priznanja podeljuje predsednik kluba oziroma zveze na občnem zboru kluba oziroma skupščini zveze.

10. člen

O podeljenih priznanjih kluba ali zveze vodi tajnik oziroma tajnica ustrezno evidenco, ki vsebuje:

  • podatke o prejemniku priznanja,
  • vrsto podeljenega priznanja,
  • kratek opis razlogov za podelitev priznanja,
  • datum sklepa o podelitvi priznanja,
  • datum izročitve priznanja.

11. člen

Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina zveze.

Po uveljavitvi tega pravilnika se z njim uskladijo vsi dosedanji akti o priznanjih v klubih.

V Ljubljani, 25. maj 2013

                                                                                                    

                                         Predsednik

                                                                                             Niko Jurišič

Pravila zveze klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Maks Perc Slovenije

Objavljeno Ponedeljek, 26 Maj 2014

PRAVILA

ZVEZE KLUBOV UPOKOJENIH DELAVCEV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE

ZADEVE »MAKS PERC« SLOVENIJE

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zveza klubov upokojenih delavcev Ministrstva zanotranje zadeve ''Maks Perc'' Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je prostovoljno stanovsko in interesno združenje območnih klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju klub), ustanovljena za uresničevanje njihovih skupnih in javnih interesov, opredeljenih s temi Pravili.

2. člen

Ime Zveze je: Zveza klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve »Maks Perc« Slovenije. V skrajšani obliki pa: Zveza klubov »Maks Perc« Slovenije.

Sedež Zveze je v Ljubljani, Kotnikova ulica 8/a.

 3. člen

Zveza klubov deluje na območju Republike Slovenije.

Zvezo klubov sestavljajo naslednji območni klubi, ki so se s pristopnimi akti, upoštevajoč 16. člen Zakona o društvih vključili vanjo, in sicer: Bled, Celje, Jesenice, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Postojna, Ptuj, Sežana in Slovenj Gradec.

4. člen

Zveza je pravna oseba zasebnega prava.

5. člen

Zveza ima svoj žig. Žig je okrogel, s premerom tri centimetre. Na sredini je znak Zveze. Znak

ima obliko ščita, na katerem so trije stožci, pod njimi pa valovita črta. Na obodu pečata je napis:

Zveza klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve »Maks Perc« Slovenije. Tem

določbam ustrezne pečate imajo tudi območni klubi.

6. člen

Zveza ima svoj prapor. Obliko prapora in določbe o njegovi uporabi in hranjenju določa poseben

Pravilnik, ki ga je sprejela skupščina Zveze.

Po določbah tega Pravilnika imajo lahko svoje prapore tudi območni klubi.

Zveza in klubi lahko uporabljajo simbolne označbe (značke, obeske, priznanja ...), ki morajo biti

skladne z emblemom na praporu.

II.

NAMEN IN NALOGE ZVEZE

7. člen

Namen Zveze je povezovanje in usklajevanje dejavnosti območnih klubov zaradi uresničevanja

skupnih interesov določenih s temi Pravili in v skladu z Zakonom o društvih.

8. člen

Zveza ima zlasti naslednje naloge:

 -organizira dogovarjanje in usklajevanje dela med klubi;

 -vzdržuje in utrjuje odnose z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in Generalno policijsko upravo ter z njima sodeluje pri obravnavi in reševanju zadev, ki so pomembne za upokojene delavce Ministrstva;

 -preučuje probleme in predpise o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju ter pri reševanju teh zadev s stališča zaščite interesov svojih članov sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami na republiški ravni;

 -skupaj z območnimi klubi skrbi za izboljšanje materialnega, družbenega in socialnega položaja svojih članov ter jim nudi  pomoč    pri uveljavljanju njihovih pravic;

-ohranja in neguje pozitivne tradicije iz delovanja varnostnih služb in organov;

 -vzpodbuja zbiranje in objavljanje zgodovinskega gradiva o razvoju in delovanju policijskih in drugih varnostnih služb in organov;

- usklajuje in vzpodbuja kulturne, športne, družabne, izobraževalne in druge dejavnosti ter organizira športna in družabna srečanja med klubi in člani.

9. člen

Zveza še posebej skrbi za seznanjanje članov z varnostnimi razmerami in s problemi zagotavljanja

varnosti v Republiki Sloveniji. Pri tem se opira na pomoč, ki jo nudi Ministrstvo za notranje zadeve

in Generalna policijska uprava. Ob tem si prizadeva za neprekinjene in poglobljene odnose in povezanost.

10. člen

Zveza vzpodbuja klube in člane, da sodelujejo v družbenih organih in organizacijah, ki se ukvarjajo

s samozaščitno in varnostno preventivno dejavnostjo v občinah (sveti za varnost in preventivo v

prometu ipd.).

III.

SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

11. člen

Zveza se lahko poveže z Zvezo društev upokojenih delavcev Slovenije in z njo sodeluje pri obravnavi in reševanju zadev, ki so skupnega pomena za upokojence ali za obe organizaciji. V tem

primeru Zveza določi svoje delegate.

12. člen

Zveza in območni klubi sodelujejo tudi z drugimi organizacijami, združenji in organi na republiški,

pokrajinski ali občinski ravni, kadar gre za izvajanje nalog in prizadevanj, ki imajo skupni pomen, in

če gre pri tem za varovanje pravic in interesov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve.

13. člen

Zveza in klubi sodelujejo z veteranskimi, sindikalnimi in drugimi stanovskimi organizacijami s

področja notranjih zadev (Policijski sindikat Slovenije ZPVD »Sever«, IPA ...) ter se z njimi

dogovarja in usklajuje izvajanje dejavnosti, ki so v skupnem interesu.

14. člen

Zveza in klubi se lahko povezujejo in sodelujejo tudi s podobnimi policijskimi združenji upokojenih

policistov v sosednjih državah. Zveza pa lahko sodeluje tudi v mednarodnih združenjih.

IV.

ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE

15. člen

Zveza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

16. člen

Zvezo predstavlja in zastopa znotraj Zveze in navzven v javnosti predsednik Zveze.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika, izvaja njegove naloge in pristojnosti z vsemi

pooblastili podpredsednik Zveze ali eden izmed članov izvršnega odbora Zveze, ki ga za to

pooblasti predsednik. To velja tudi v primeru, če je predsedniku iz različnih razlogov onemogočeno

delo ali če predsednik v času trajanja mandata odstopi s položaja, dokler skupščina Zveze ne izvoli

novega predsednika.

V.

JAVNOST DELOVANJA

17. člen

Delovanje Zveze in klubov je javno.

Zveza in klubi med drugim delujejo tudi v javnem interesu kot specifični deli civilne družbe,

usmerjeni v problematiko varnostnih zadev.

18. člen

Zveza in klubi zagotavljajo javnost svojega delovanja s tem, da so seje njihovih organov javne in

tako dostopne vsem članom klubov in drugim zainteresiranim državljanom ter z obveščanjem

sredstev javnega obveščanja.

Zapisniki in sklepi organov Zveze morajo biti redno in vselej posredovani v običajno ustreznem

roku območnim klubom, tako da so lahko dostopni tudi njihovemu članom.

Predstavniki sredstev javnega obveščanja so lahko prisotni na sejah organov Zveze in klubov.

19. člen

Za zagotavljanje javnosti delovanja Zveze je odgovoren predsednik Zveze, ki je tudi pooblaščen za

posredovanje izjav in informacij o delu Zveze. Enako velja tudi za predsednike klubov.

VI.

ČLANSTVO V ZVEZI IN V KLUBIH

20. člen

Član kluba lahko postane vsakdo, ki je bil upokojen kot delavec Ministrstva za notranje zadeve ali

kot delavec organov in služb notranjih zadev, vključujoč tudi tiste delavce in delavke, ki so bili

upokojeni v upravnih organih notranjih zadev in so do upokojitve pretežno delali na področju

notranjih zadev (prometna varnost, javni red in mir, orožje ...) ter tiste uradne pooblaščene osebe

(pazniki), ki so bili prevedeni iz milice v pravosodje in bili v tem nazivu upokojeni.

21. člen

Ostali pogoji za članstvo v klubih so še:

- državljanstvo Republike Slovenije;

- sprejemanje in izvajanje ter ravnanje po Pravilih Zveze in pravilih kluba, v katerega se včlanijo;

- sodelovanje pri izvajanju programskih nalog kluba in Zveze;

- plačevanje članarine, ki jo določi skupščina kluba.

Podrobnejša določila o tem določajo pravila kluba.

22. člen

Območni klubi lahko sprejemajo v članstvo tudi pridružene člane - simpatizerje. To so lahko, nekdanji zaposleni v ONZ, ne glede na trajanje dela,zakonci rednih članov in njihovi potomci ter drugi, če izpolnjujejo pogoje naštete v prejšnjem členu.

Pridruženi člani imajo enake pravice in dolžnosti kot redni člani.

Po včlanitvi v klub dobijo člani članske izkaznice. Obliko in vsebino izkaznice določi Izvršni odbor

Zveze.

Natančnejša določila o tem vsebujejo pravila klubov.

23. člen

Upokojeni policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

Pri nošenju uniforme mora biti njihovo vedenje in ravnanje v skladu z navedenim pravilnikom in

takšno, da ne škoduje ugledu policije.

24. člen

Območni klubi se praviloma oblikujejo v teritorialnem smislu, tako da so skladni s teritorialno

organizacijo Ministrstva za notranje zadeve Slovenije - regijsko (policijska uprava) in notranje

organizacijsko v obliki sekcij, podružnic, oddelkov itn. (policijska postaja splošnega delovnega

področja oziroma upravna enota).

Svojo notranjo organizacijo določajo klubi samostojno.

Območni klub lahko postane član Zveze tako, da najvišji organ kluba sprejme sklep o vključitvi v

Zvezo in o tem seznani Zvezo.

O sprejemu kluba v Zvezo odloča skupščina Zveze.

25. člen

Člani Zveze imajo pravico preko svojih delegatov in svojih izvoljenih članov:

- voliti svoje člane v organe Zveze,

- odločati v organih Zveze,

- dajati predloge in pobude za delovanje Zveze,

- biti obveščeni o delovanju organov Zveze,

- zahtevati pomoč organov Zveze pri njihovem delovanju v okviru možnosti, ki jo lahko nudijo.

26. člen

Člani Zveze imajo dolžnost, da:

- dajejo svoj prispevek k uresničevanju namena in nalog Zveze;

- ravnajo po določilih teh pravil in jih izvajajo;

- skupno uresničujejo dogovorjene programe dela in naloge;

- se udeležujejo sej skupščine in drugih organov Zveze ter sodelujejo pri drugih aktivnostih Zveze;

- plačujejo ustrezno članarino glede na število svojih posameznih članov, ki jo za vsako leto vnaprej

  določi izvršni odbor Zveze,ki pa ne sme presegati deset odstotkov povprečne članarine vseh klubov;

- izpolnjujejo druge obveznosti, ki jih na podlagi svoje pristojnosti določi izvršni odbor skupščine

  Zveze.

27. člen

Članstvo v Zvezi preneha z izstopom, izključitvijo ali s prenehanjem kluba ali Zveze.

28. člen

Za prenehanje članstva kluba se smiselno uporabljajo določila 38. in 57. člena, ki zadeva skupščino Zveze. Pred tem pa mora klub obvestiti Zvezo najmanj tri mesece pred zaključkom koledarskega leta. Članstvo kluba v Zvezi preneha ob koncu koledarskega leta.

Medsebojne pravice in obveznosti prenehajo z dnem prenehanja članstva.

Če bi bila z izstopom kluba bistveno ogroženo izvajanje programa Zveze v tekočem letu, je klub ne

glede na prejšnja določila dolžan sodelovati pri izvedbi prevzetih nalog do njihove uresničitve.

29. člen

Klub je lahko izključen iz članstva če:

- večkrat ravna v nasprotju s pravili Zveze;

- pogosto ne izvršuje prevzetih nalog in obveznosti;

- njegovi delegati ali v organe Zveze izvoljeni člani neredno in pogosto ter brez upravičenih

  razlogov izostajajo od dela v skupščini ali njenih organih ter delovnih telesih;

- če več kot dve leti neupravičeno ne plačujejo članarine Zvezi.

Pred uporabo ukrepa izključitve morajo organi Zveze storiti vse, kar je v njihovi pristojnosti in

njihovih dolžnostih, da bi odpravili kršitve in pomanjkljivosti in tako prispevati k temu, da do

izključitve ne bi prišlo.

VII.

ORGANI ZVEZE

30. člen

Organi Zveze so:

- skupščina,

- predsednik,

- izvršni odbor,

- nadzorni odbor,

- razsodišče.

31. člen

Mandatna doba organov Zveze je štiri leta. Člani organov Zveze so lahko ponovno voljeni.

32. člen

Skupščina je najvišji organ Zveze. Sestavljajo jo delegati, ki jih izvolijo člani na skupščinah klubov.

Delegate klubi delegirajo tako, da na vsakih petdeset svojih članov izvolijo po enega delegata.

Klubi, ki imajo manj kot petdeset članov, volijo po dva delegata ne glede na to določilo.

Na zasedanju skupščine sodelujejo tudi vsi člani organov Zveze, tudi če niso bili posebej izvoljeni

za delegate, vendar nimajo pravice glasovanja ob sprejemanju poročil in razrešnic.

33. člen

Skupščina delegatov je redna, lahko pa tudi izredna. Redno skupščino skliče predsednik Zveze ob

zaključku oziroma začetku novega mandata, tj. vsake štiri leta ob soglasju izvršnega odbora in sicer

najmanj petnajst pred iztekom mandatne dobe.

Izredno skupščino se skliče, če to narekujejo potrebe.

Izredno se lahko skliče na pobudo predsednika Zveze, izvršnega odbora, nadzornega odbora,

razsodišča ali pa na zahtevo najmanj ene četrtine klubov.

Pobudniki za sklic izredne skupščine morajo zahtevo za sklic ustrezno utemeljiti in pri tem navesti

razloge za sklic.

34. člen

Predsednik Zveze mora v primerih, navedenih v prejšnjem členu, po posvetovanju z izvršnim

odborom sklicati skupščino najmanj v tridesetih dnevih, potem ko je zahtevo sprejel v pisni obliki.

Če predsednik v navedenem roku ne skliče skupščine, jo skličejo sami predlagatelji, ki v tem

primeru tudi izvedejo vse priprave za izvedbo skupščine.

Izredna skupščina lahko razpravlja le o zadevah, zaradi katerih je bila sklicana.

35. člen

Na sejo skupščine so lahko poleg delegatov in članov organov Zveze vabljeni tudi predstavniki

Ministrstva za notranje zadeve, Generalne policijske uprave, predstavniki medijev, Zveze društev

upokojencev Slovenije, zdravstva in predstavniki zvez, združenj, organov in organizacij, katerih

dejavnosti so povezane z varnostnimi in veteranskimi zadevami.

36. člen

Skupščina je sklepčna, če je na njej navzoča več kot polovica izvoljenih delegatov iz najmanj

polovice klubov.

37. člen

Skupščino prične predsednik Zveze in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.

Skupščina najprej izvoli delovno predsedstvo, verifikacijsko, kanidacijsko in volilno komisijo, zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Po potrebi izvoli tudi druge delovne skupine.

38. člen

Pristojnosti in naloge skupščine so:

- sklepa in sprejema poslovnik in dnevni red skupščine;

- razpravlja in sklepa o poročilih organov Zveze o njihovem delovanju ter finančnem in drugem

  poslovanju;

- razpravlja in sklepa o razrešnicah organov Zveze;

- sprejema program dela Zveze in določa smernice za delo izvršnega odbora ter drugih organov

  Zveze;

- odloča o pobudah in predlogih delegatov;

- odloča o spremembah in dopolnitvah Pravil Zveze;

- sprejema druge splošne in izvršilne akte Zveze;

- voli predsednika, podpredsednika in tajnika Zveze ter člane drugih organov Zveze;

- odloča o pritožbah članov Zveze zoper sklepe razsodišča;

- odloča o sprejemanju v članstvo, izključitvah in prenehanju Zveze;

- ocenjuje in sklepa ter potrjuje odločitve izvršnega odbora, ki zadevajo vsakoletno odmero

  članarine, ki pripada Zvezi in

- odloča o drugih vprašanjih in zadevah.

39. člen

Volitve organov Zveze so praviloma javne. Skupščina pa lahko z večino glasov odloči, da se

izpeljejo tajno.

40. člen

Skupščina sprejema sklepe z večino glasov prisotnih delegatov. Kadar skupščina odloča o

sprejemanju, spremembah in dopolnitvah Pravil ter drugih splošnih aktov in kadar odloča o izključitvah, sprejemanju novih članov ter tedaj, ko gre za prenehanje Zveze, so odločitve o tem

sprejete le v primeru, če je za to glasovalo več kot polovica vseh delegatov iz več kot polovice

klubov.

41. člen

Sklepi skupščine so obvezni za vse člane Zveze in za vse njene organe.

Vsi organi Zveze in vsi klubi so za svoje delo odgovorni skupščini in svojim volilnim telesom.

Skupščina lahko razreši voljene organe Zveze ali posamezne njihove člane na izredni seji tudi med

njihovim mandatom, če oceni, da ne opravljajo nalog v skladu s temi Pravili in sklepi skupščine.

42. člen

Na seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik delovnega predsedstva in overovatelja.

Zapisnik mora biti posredovan klubom najkasneje v tridesetih dneh.

43. člen

Izvršni odbor je izvršni organ skupščine Zveze in vodi delovanje Zveze med njenimi zasedanji ter

pri tem izvaja vse tekoče naloge.

Izvršni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik in tajnik, ki jih skupščina voli neposredno, ter

vsi predsedniki klubov, ki so člani Zveze. Kadar se kateri od teh seje izvršnega odbora ne more

udeležiti, določi za udeležbo namestnika, ki ga zastopa z vsemi pooblastili.

Predsednik, podpredsednik in tajnik Zveze opravljajo funkcije z enakimi nazivi tudi v izvršnem

odboru.

44. člen

Izvršni odbor lahko za izvedbo nalog iz svojega delovnega področja oblikuje stalna ali občasna

delovna telesa (delovne skupine, komisije itn.) za izvedbo določenih opravil ter pri tem določi roke

za izvedbo teh opravil in nalog.

Za predsednika takih delovnih teles določi enega izmed svojih članov.

45. člen

Izvršni odbor je pristojen da:

- zagotavlja enotnost delovanja klubov in Zveze pri temeljnih nalogah in namenu delovanja Zveze;

- spremlja izvajanje Pravil Zveze in če ob tem ugotovi, da ravnanje in delo klubov ni skladno s temi

  Pravili, jih najprej opozori na napake, nato pa zahteva presojo razsodišča do končne odločitve

  skupščine Zveze;

- izvršuje sklepe skupščine Zveze;

- skrbi za izvrševanje uresničevanja namena in nalog Zveze;

- izvaja programe dela;

- skrbi za sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo ter vabi

  njihove in druge predstavnike na svoje seje, posebej tedaj, ko oceni, da je to potrebno;

- pripravlja poročila o svojem delu in predloge skupščini Zveze;

- pripravlja in predlaga okvire programa dela za skupščino in za svoje delovanje;

- pripravlja predloge za spremembo in dopolnitve Pravil Zveze ter druge akte za sprejem v

  skupščini Zveze;

- skrbi za zagotavljanje finančnih in materialnih pogojev za delo Zveze;

- za vsako leto vnaprej odloča o višini članarine, ki so jo klubi dolžni odvajati za potrebe delovanja

  Zveze;

- pripravlja in sprejema finančne načrte ter zaključne račune za vsako leto posebej ter o tem poroča

  skupščini;

- imenuje delovna telesa;

- sodeluje z drugimi organi, organizacijami in združenji ter odloča o stikih in sodelovanju s

  sorodnimi organizacijami v zamejstvu;

- opravlja druge naloge.

Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren skupščini Zveze.

46. člen

Predsednik Zveze, ki je obenem tudi predsednik izvršnega odbora, je pooblaščen in pristojen da:

- predstavlja in zastopa Zvezo navznoter in navzven do javnosti in do sorodnih organizacij v

  zamejstvu;

- skrbi za poglabljanje in trajno sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije

  in njegovo Generalno policijsko upravo;

- sklicuje in vodi seje izvršnega odbora in sekretariata ter predlaga dnevni red za seje, tudi

  korespondenčno;

- pripravlja gradivo za seje;

- na lastno pobudo ali pobudo pooblaščenih skliče zasedanje skupščine Zveze - izredna skupščina;

- skrbi za izvedbo sklepov skupščine in izvršnega odbora;

- skrbi za stike in povezovanje z drugimi organizacijami, organi in združenji v Sloveniji in v

  zamejstvu;

- podpisuje v imenu Zveze;

- je odredbodajalec pri izvajanju finančnega načrta;

- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina ali pa jih predlaga izvršni odbor.

47. člen

Podpredsednik Zveze, ki je obenem tudi podpredsednik izvršnega odbora, pomaga pri delu

predsedniku ter ga polnopravno nadomešča v primeru njegove odsotnosti. Podpredsednik je tudi

član ožjega sekretariata izvršnega odbora.

48. člen

Tajnik Zveze, ki je obenem tudi tajnik izvršnega odbora skrbi za tekoče finančno, materialno in poštno poslovanje Zveze in izvršnega odbora. Vodi zapisnike sej organov razen evidence ter sodeluje pri pripravah gradiva za seje organov Zveze.

49. člen

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Predsednik in člana nadzornega odbora ne smeta biti

člana izvršnega odbora.

Nadzorni odbor nadzira delovanje organov Zveze, zlasti celotno finančno in materialno poslovanje. Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v celotno poslovanje in dostop do gradiva in

premoženja Zveze.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah sproti seznanja izvršni odbor. Ob zaključku vsakega

poslovnega leta obsežneje pisno poda svoje ugotovitve, oceno in predloge izvršnemu odborom. Enako je dolžan storiti tudi v odnosu do skupščine Zveze ob zaključku mandata.

Območni klubi lahko glede finančne in materialne problematike v klubih od nadzornega odbora

zahtevajo pomoč in nasvete.

Nadzorni odbor nadzira in spremlja pravočasnost in pravilnosti pri plačevanju članarine Zvezi.

50. člen

Razsodišče ima predsednika in dva člana, ki ne morejo biti hkrati tudi člani izvršnega odbora Zveze.

Razsodišče presoja o tem, ali je delo klubov v skladu s temi Pravili.

Postopek za presojo uvede lahko na zahtevo skupščine, izvršnega odbora, nadzornega odbora ali

enega ali več klubov. Razsodišče lahko tudi samo opozori prej navedene predlagatelje o tem, da je

ugotovilo neskladnosti in napake ter jim predlaga, da naj zahtevajo postopek za presojo.

51. člen

Ukrepi, ki jih lahko razsodišče izreče po izvedenem in končanem postopku so:

- opomin v primeru lažjih kršitev;

- javni opomin v primeru težjih in večkratnih kršitev;

- izključitev kluba iz Zveze, če bi bila Zvezi povzročena velika škoda.

Prizadeta stranka se lahko na izrečeni ukrep razsodišča pritoži na skupščino Zveze, ki o zadevi

dokončno odloči. Razsodišče izda sklep o ukrepu v pisni obliki z obrazložitvijo. Prav tako mora biti

pritožba podana v pisni obliki in ustrezno obrazložena.

Razsodišče o svojih morebitnih ugotovitvah glede neskladnosti ravnanja klubov s temi Pravili sproti

seznanja predsednika in izvršni odbor, ob koncu mandata pa poroča skupščini Zveze.

VIII.

FINANCIRANJE ZVEZE

52. člen

Zveza pridobi sredstva za svoje dejavnost:

- s prispevki in članarino, ki jo vplačujejo klubi;

- s prispevki drugih organov in organizacij;

- s prihranki od svoje dejavnosti in svojega premoženja.

Če Zveza ustvari presežek nad odhodki, ga mora porabiti izključno za svoje dejavnosti.

53. člen

Zveza lahko sodeluje s klubi in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami pri ustanavljanju

gospodarskih družb v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Poraba teh sredstev pa mora biti

namenjena izključno za dejavnosti Zveze.

54. člen

Zveza vodi finančno-materialno poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Finančno-materialno poslovanje Zveze je podvrženo nadzoru pooblaščenih organov, za člane Zveze

pa je javno.

IX.

PRIZNANJA ZVEZE IN OBMOČNIH KLUBOV

55. člen

Določila o vrstah.pogojih, obliki, vsebini in načinu podelitve priznanj določa poseben pravilnik, ki ga sprejme skupščina Zveze.

X.

PRENEHANJE ZVEZE

56. člen

Zveza lahko preneha s sklepom skupščine Zveze ali po samem zakonu o prenehanju.

V primeru, da Zveza preneha z delom in obstojem, se njeno premoženje razdeli med člane Zveze.

Sklep oprenehanju Zveze mora določiti o tem, kako naj sef njeno premoženje razdeli med svoje

člane - klube.

O sklepu skupščine, da preneha z obstojem, mora predsednik Zveze najkasneje v tridesetih dneh

obvestiti pristojni upravni organ, pri katerem je Zveza registrirana. Enako velja tudi v primeru, če

prenehajo z delom in obstojem klubi.

XI.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen

Ta pravila začnejo veljati z dnem soglasja pristojnega upravnega organa.

Ljubljana, 25. maj 2013

                                                                                                            Predsednik zveze

                                                                                                             Niko Jurišič

Copyright 2014 Zveza klubov upokojenih delavcev MNZ Slovenije.
Templates Joomla 1.7 by Wordpress themes free